Diindolilmetan (DIM) je biološko aktivna spojina, ki nastane v človeškem telesu po prebavi nekaterih rastlinskih fitokemikalij, ki jih najdemo v križnicah. Pomembno je, da zelenjava ne vsebuje večjih količin vnaprej-formiranega DIM. Namesto tega vsebujejo predhodno spojino, imenovano indol-3-karbinol (I3C), ki se v kislem okolju želodca pretvori v DIM. In katera zelenjava vsebuje diindolilmetan?
Katera zelenjava vsebuje diindolilmetan?
Zelenjava, ki povzroči nastanek DIM, spada v družino Brassicaceae (Cruciferae). Za te rastline je značilna visoka vsebnost glukozinolatov - žvepla-, ki vsebujejo fitokemikalije, odgovorne za njihovo izrazito aromo in-zdravstvene lastnosti. Spodaj so glavne zelenjave, povezane s tvorbo DIM.

brokoli
Brokoli vsebuje visoko raven glukobrasicina, specifičnega glukozinolata, ki se pretvori v indol-3-karbinol (I3C), ko je rastlinsko tkivo poškodovano (rezanje, žvečenje, mešanje). I3C je nato podvržen kislinsko katalizirani kondenzaciji v želodcu, da nastane DIM.
• Približno 20–60 mg predhodnikov DIM na 100 g svežega brokolija
• Kalčki brokolija lahko vsebujejo 10–50-krat višje ravni predhodnika kot zreli brokoli.
Visoka koncentracija izvira iz glukobrasicina in drugih bioaktivnih spojin, ki se v želodcu pretvorijo v I3C in nato v DIM.

Brstični ohrovt
Brstični ohrovt je med najbogatejšimi prehranskimi viri glukobrasicina. Ko ga zaužijemo, encimska hidroliza pretvori glukobrasicin v I3C, ki nato tvori DIM.
• Približno 30–80 mg potencialnega DIM na 100 g (po prebavi)
Znani so predvsem po vplivu na presnovo estrogena zaradi svoje goste sestave indola.

Zelje
Tako zeleno kot rdeče zelje zagotavljata merljive ravni glukobrasicina, predhodnika, ki se med prebavo lahko pretvori v diindolilmetan (DIM). Postopki fermentacije, kot so tisti, ki se uporabljajo za izdelavo kislega zelja, lahko spremenijo vsebnost glukozinolata glede na mikrobno aktivnost in pogoje predelave, vendar sveže surovo zelje ostaja zanesljiv prehranski vir. Ocenjeni donos prekurzorja DIM je približno 10–35 mg na 100 g svežega zelja.

ohrovt
Ohrovt je -hranilno bogata zelenjava iz skupine križnic, bogata z glukozinolati, zlasti glukobrasicinom. Ko liste sesekljamo ali žvečimo, encim mirozinaza pretvori te spojine v indol-3-karbinol, ki lahko v želodcu tvori diindolilmetan (DIM). Rahlo grenak, oster okus ohrovta odraža njegove fitokemikalije, ki vsebujejo žveplo. Običajno zagotavlja približno 25–60 mg ekvivalentov prekurzorja DIM na 100 g.

cvetača
Cvetača vsebuje zmerne količine glukobrasicina, ki zagotavlja približno 8–25 mg ekvivalentov prekurzorja DIM na 100 g. Čeprav je njegova koncentracija nižja kot pri brokoliju ali brstičnem ohrovtu, lahko dosledno uživanje še vedno prispeva k nastanku diindolilmetana (DIM) po prebavi s pretvorbo indolnih spojin v želodcu.

Bok choy (pak choi)DIINDOLILMETAN
Bok choy (pak choi) je zelenjava iz družine križnic, bogata z indol glukozinolati, ki se po prebavi lahko pretvorijo v diindolilmetan (DIM). Veliko se uporablja v azijskih kuhinjah in zagotavlja približno 8–20 mg ekvivalentov DIM na 100 g. Nežne metode kuhanja, kot je rahlo kuhanje v pari ali hitro cvrtje-v mešanju, pomagajo ohraniti vsebnost glukozinolatov bolje kot dolgotrajno kuhanje, ki lahko povzroči izgubo hranil.

repa
Repa in njeni listnati vrhovi zagotavljajo glukobrasicin, ključni predhodnik za nastanek DIM. Zelenje na splošno vsebuje višjo koncentracijo fitokemikalij kot sama korenina. Ocenjene ravni so približno 5–15 mg na 100 g za korenino in 15–40 mg na 100 g za zelenje, zaradi česar so listi še posebej dragoceni s prehranskega vidika.

Gorčično zelenje
Gorčično zelenje je znano po ostrem, ostrem okusu, ki je posledica razgradnih produktov glukozinolata. Vsebujejo tako alifatske kot indolne glukozinolate, vključno z glukobrasicinom, in zagotavljajo približno 20–50 mg ekvivalentov DIM na 100 g, kar jih uvršča med bogatejše prehranske vire.

Zelenjava
Zelena ogrščica je -hranilno listnata križnica, ki med prebavo dovaja predhodne sestavine indol-3-karbinola (I3C), kar povzroči nastanek DIM. Običajne ravni se gibljejo od 20–45 mg na 100 g, odvisno od sorte in pogojev rasti.

Rukola (rukola)DIINDOLILMETAN
Rukola (rukola) spada v isto botanično družino, vendar običajno vsebuje nižje koncentracije indol glukozinolatov v primerjavi z zelenjavo vrste brokoli-. Še vedno prispeva k proizvodnji DIM, s približno 5–15 mg na 100 g.
Zakaj ta zelenjava proizvaja DIM?
Zelenjava iz družine križnic je povezana s proizvodnjo diindolilmetana (DIM), ker vsebuje edinstvene fitokemikalije,-ki vsebujejo žveplo, znane kot glukozinolati, zlasti glukobrasicin. Tvorba DIM iz te zelenjave poteka po več-stopenjski biokemični poti, ki vključuje rastlinske encime in človeška prebavna stanja.
• Prisotnost glukobrasicina
Prvič, nedotaknjene rastlinske celice naravno shranjujejo glukobrasicin ločeno od aktivacijskega encima, imenovanega mirozinaza. Ta ločitev preprečuje, da bi prišlo do kemičnih reakcij, preden se rastlinsko tkivo poškoduje. Ko je zelenjava sesekljana, zdrobljena ali žvečena, se celične strukture razgradijo, kar omogoči mirozinazi, da pride v stik z glukobrasicinom. Encim nato hidrolizira glukobrasicin v indol-3-karbinol (I3C), ki je neposredni prehranski predhodnik DIM.
• Encimska pretvorba med jedjo
Drugič, po zaužitju I3C vstopi v želodec, kjer močno kislo okolje (običajno pH 1–3) spodbuja kondenzacijske reakcije. Med tem procesom se več molekul I3C združi v več biološko aktivnih spojin, pri čemer je diindolilmetan najbolj raziskan in fiziološko pomemben produkt. Ta kislinsko{6}}katalizirana pretvorba je glavni razlog, da DIM sam ni prisoten v znatnih količinah v surovi zelenjavi.
• Pretvorba želodčne kisline
Nazadnje, ker je tvorba DIM odvisna od prebave, lahko dejavniki, kot so metode kuhanja, želodčna kislost in posamezna črevesna mikrobiota, vplivajo na količino DIM, ki se končno proizvede in absorbira. Če povzamemo, ta zelenjava proizvaja DIM posredno z dobavo glukobrasicina, ki je med prebavo podvržen encimski transformaciji.
Zakaj samo križnicezelenjava?
Diindolilmetan (DIM) nastaja predvsem iz križnic, ker vsebujejo indol glukozinolate, zlasti glukobrasicin, ki so značilne spojine rastlinske družine Brassicaceae. Ko je ta zelenjava sesekljana ali žvečena, se glukobrasicin pretvori v indol-3-karbinol in nato v DIM v kislem okolju želodca. Večina druge zelenjave, vključno s korenčkom, paradižnikom in špinačo, ne vsebuje pomembnih količin teh predhodnikov, zato med prebavo ne morejo proizvesti DIM.
Povzetek
Zelenjava, povezana s proizvodnjo DIM, vključuje brokoli, brstični ohrovt, zelje, ohrovt, cvetačo, bok čoj, repo, zeleno gorčico, zeleno ohrovt in rukolo. Ta zelenjava ne vsebuje znatnih pre-dobljenih DIM. Namesto tega dobavljajo glukobrasicin, ki se v želodcu pretvori v indol-3-karbinol in nato v diindolilmetan. Približna vsebnost prekurzorja DIM se giblje od 5 mg do 80 mg na 100 g, odvisno od vrste zelenjave, načina priprave in rastnih pogojev.
To zelenjavo lahko jeste, da dobite čisti diindolilmetan in nekaj dodatkov diindolilmetana. Guanjie Biotech je dobavitelj diindolilmetana v prahu v razsutem stanju. Za proizvodnjo uporabljamo metodo kemične sinteze. Dobavljamo visoko{2}}kakovosten diindolilmetan v prahu. Dobrodošli, da se obrnete na nas nainfo@gybiotech.com.
Reference:
[1] Fahey, JW, Zalcmann, AT, & Talalay, P. (2001). Kemijska raznolikost in porazdelitev glukozinolatov in izotiocianatov med rastlinami. Fitokemija, 56 (1), 5–51. doi:10.1016/S0031-9422(00)00316-2
[2] Verhoeven, DT, Verhagen, H., Goldbohm, RA, van den Brandt, PA, & van Poppel, G. (1997). Epidemiološke študije o zelenjavi Brassica in tveganju za raka. Epidemiologija raka, biomarkerji in preprečevanje, 6 (9), 733–748.
[3] Jeffery, EH in Araya, M. (2009). Fiziološki učinki glukozinolatov križnic. Phytochemistry Reviews, 8, 283–298. doi:10.1007/s11101-009-9127-5
[4] Conaway, CC, Zhang, Y. in Dashwood, RH (2002). Indol-3-karbinol in diindolilmetan: kemija, metabolizem in mehanizmi proti raku. Raziskave mutacij, 555 (1–2), 191–202.
[5] Kassie, F., Parzefall, W. in Knasmüller, S. (2007). Kemopreventivni učinki indol-3-karbinola in njegovih derivatov. Toksikologija in uporabna farmakologija, 224 (3), 326–334.
[6] Traka, M. in Mithen, R. (2009). Glukozinolati, izotiocianati in indoli v zelenjavi Brassica: biokemične poti in učinki na zdravje. Phytochemistry Reviews, 8 (1), 1–15.






